Plesna predstava Sence besed
- Podrobnosti
- Objavljeno Monday, 13 June 2011
- Napisal N. H.
- Ogledov: 867
Po uspešni premieri v aprilu so se mladi plesalci, v sodelovanju z organizacijo KGŠ in Plesnim centrom Terpsihora, vrnili na oder SNG Nova Gorica. Kaja Besednjak, Emili Bizjak, Tjaša Bucik, Nastja Bremec, Karin Demšar, Martina Grmek, Anisa Kete, Mara Rogelja, Michal Rynia in Kristina Šinigoj so nam 11. junija, pod geslom »Ni važno, kako je bilo videti. Važna je resnica.«, ponovno zaplesali v predstavi Sence besed. Gre za 300 let staro kabalistično zgodbo, ki sta se jo koreografa − Nastja Bremec in Michal Rynia − odločila zapisati z gibi. Kabala je nauk oziroma pot osebne rasti, ki jo je v knjigi z naslovom Jabolka gospoda Peabodya zapisala že Madonna, posvečena pa je učiteljem vseh dežel. Gospod Peabody je priljubljen osnovnošolski učitelj, o katerem nekega dne začnejo krožiti obsojajoče govorice. Utiša jih z nepozabno zgodbo o tem, kako moramo previdno izbirati besede, da ne bi prizadeli drugih. Po predstavi sta o njej spregovorila Nastja in Michal.
Kako se vaju je zgodba o moči besed dotaknila v osebnem življenju, da sta se ji odločila posvetiti celovečerno plesno predstavo?
Michal: »Verjamem, da se ta zgodba lahko dotakne vsakogar. Pogoste so situacije v katerih pride do nesporazuma ravno zaradi neresničnih govoric. Tudi sam sem imel podobno izkušnjo.«
Nastja: »Nihče ni imun na govorice in velikokrat se zgodi, da jih vsak drugače interpretira. Najina zgodba govori o tem, da moramo biti pozorni pri tem, kakšne besede uporabljamo, da z njimi ne bi prizadeli drugih.«
Michal: »Težko je namreč 'očistiti' ime osebe, o kateri si sprožil neresnične govorice.«
Vsaka predstava je izkušnja več. Sta po premieri predstavo kaj spremenila, jo dopolnila, morda kaj odvzela?
Nastja: »Ena izmed plesalk se nam na ponovitvi, žal, ni uspela pridružiti, tako, da so se morale soplesalke naučiti njen del.«
Michal: »Sedaj smo več pozornosti namenili detajlom ter igrivim situacijam in atmosferi. Prva predstava je bila premierna in čustva so tudi tam igrala veliko vlogo, a smo bili tedaj bolj skoncentrirani na brezhibno izvedbo ter tehniko.«
Na kakšen način vaju zgodba navdihuje?
Nastja: »Zgodbo že dalj časa poznava. Ima namreč zelo poučen nauk in zdelo se nama je, da jo ljudje premalo poznajo.«
Kako je potekalo sodelovanje s plesalkami? Kako so interpretirale vajine zamisli, koreografije?
Nastja: »S puncami in Michalom smo super ekipa. Pripravam smo vsi skupaj posvetili precej časa, saj gre ne nazadnje za enourni plesni projekt. Bilo je zanimivo. Vsaka punca ima svoj karakter in prav to sva skozi zgodbo želela poudariti. Koreografija ne zahteva le plesnih korakov ampak tudi srce in dušo plesalca. In to je bilo čutiti že na samih vajah, prepričana pa sem, da so to občutili tudi gledalci.«
Michal: »Učiva jih najinega plesnega izraza, ki pa jim dopušča dovolj svobode, da se lahko samostojno izražajo. Koreografija je striktna in obenem svobodna. Izziv nama je predstavljalo dejstvo, da je v zgodbi govora o besedah, kot plesalca pa besede zamenjava za govorico telesa. Celoto sva torej nekoliko abstrahirala.«
Nastja: »Opazila sva tudi, da čustva in izraznost plesalcev na predstavi prideta toliko bolj na plano ravno zaradi stila, ki sva ga ustvarila. Tako se je veliko laže sporazumevati skozi ples, saj ima vsak gib svojstven pomen. Skupaj z zgodbo, ki je rdeča nit, nas popelje v imaginaren in magičen svet.«
V podlagi smo slišali Einaudija, Keatingove, Hauserja, Šulića in nekatere druge. Kako komentirata izbor glasbe?
Michal: »Izboru glasbe posvečava veliko časa in pozornosti, pomembno je namreč, da se ta prilega zgodbi. V tej predstavi sva želela uporabiti le instrumentalno glasbo in s tem izključiti besede. Ples sva želela približati ali celo povzdigniti nad nivo glasbe, kar nama je takšna glasba omogočila.«
Nastja: »Vsak ton je ponazorjen z gibom. Tudi s tega vidika sva glasbo izbirala premišljeno in z občutkom.«
Kombinirala sta tudi s tišino. Je torej celo glasba včasih preveč?
Nastja: »Tišina je del, ko sami ustvarjamo ritem, glasbo. Tudi v tišini se da plesati. Plesna ustvarjalnost je namreč neskončna. Atmosfera se v takih trenutkih tišine dvigne na višji nivo, ki ga začuti tudi publika.«
Michal: »Res je. Želimo si, da bi v trenutkih tišine publika zajela sapo in zadihala z nami ter da bi začutili ritem naših teles, ritem plesa.«
Bi našim bralcem zaupala kakšni so vajini načrti za prihodnost?
Michal: »Seveda. V prihodnosti imava še veliko načrtov. Predvsem si želiva še naprej razvijati stil na katerem delava; zmes oz. fuzijo modernega plesnega stila in hip hopa. Želiva si več plesnih predstav, poleg tega pa je trenutno na prvem mestu razvoj najine plesne družbe, M&N Dance Company. Institucionalizacija bi pripomogla k širjenju profesionalne plesne kompanije. Želiva sodelovati tako z domačimi kot tudi s tujimi plesalci.«
Nastja: »Že od leta 2009, kolikor časa delujeva pod imenom M&N Dance Company, prejemava številne maile iz tujine, v katerih profesionalni plesalci izkazujejo velik interes oz. željo po vključitvi v najin plesni ansambel. Sicer pa so najini načrti v tem trenutku usmerjeni v nove projekte in nastop na Festivalu koreografskih miniatur v Beogradu, kjer sva bila na podlagi predhodne selekcije s koreografijo 'Chained' izbrana za tamkajšnji nastop. Podobno izkušnjo sva doživela aprila, ko sva bila med 180 koreografi iz celega sveta izbrana za nastop na 25. Koreografskem festivalu v Hannovru in tam kot finalista s koreografijo 'The Story We Tell' nastopila na Gala večeru pred tisočimi gledalci, ki so tega dne napolnili tamkajšnjo Operno hišo. Ob vsem tem želiva z M&N Dance Company omogočiti kariero tudi slovenskim plesalcem, ki študirajo v tujini ter jim ponuditi prostor na domači plesni sceni.«